Transkutana električna živčna stimulacija (TENS) deluje na principu modulacije bolečine prek perifernih in centralnih mehanizmov. Z oddajanjem nizkonapetostnih električnih impulzov prek elektrod, nameščenih na koži, TENS aktivira velika mielinizirana A-beta vlakna, ki zavirajo prenos nociceptivnih signalov skozi dorzalni rog hrbtenjače, kar opisuje teorija nadzora vrat.
Poleg tega lahko TENS sproži sproščanje endogenih opioidov, kot so endorfini in enkefalini, ki dodatno zmanjšajo zaznavanje bolečine z vezavo na opioidne receptorje v centralnem in perifernem živčnem sistemu. Takojšnji analgetični učinki se lahko pokažejo v 10 do 30 minutah po začetku stimulacije.
Kvantitativno so klinične študije pokazale, da lahko TENS povzroči statistično značilno zmanjšanje rezultatov VAS, običajno med 4 in 6 točkami, čeprav so razlike odvisne od individualnih pragov bolečine, specifičnega stanja bolečine, ki se zdravi, namestitve elektrod in parametrov stimulacije (npr. frekvence in intenzivnosti). Nekatere študije kažejo, da so lahko višje frekvence (npr. 80–100 Hz) učinkovitejše za obvladovanje akutne bolečine, medtem ko lahko nižje frekvence (npr. 1–10 Hz) zagotovijo dolgotrajnejše učinke.
Na splošno TENS predstavlja neinvazivno dodatno terapijo pri obvladovanju akutne bolečine, ki ponuja ugodno razmerje med koristjo in tveganjem, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od farmakoloških posegov.
Čas objave: 7. april 2025
